To je odprto pismo moškemu, ki me ni nikoli obravnaval tako, kot sem si zaslužil. In ljubil sem ga tako, kot ga še nikoli nisem ljubil...
To je pismo mojemu možu, ki me ni obravnaval tako, kot bi ga hotel. To je njegov budni klic in upam, da se bo spremenil...
Če ti je mar za mojo ljubezen, jo boš spoštoval. Prosim, ne prisilite me, da vas sovražim...
Vse, kar resnično potrebujem v odnosu, sta doslednost in trud. Ali se zaveži ali me spusti. Potrebujem nekoga, na katerega se lahko vedno zanesem...
Pustil sem te, ker se mi je zdelo prav. Kdaj boste storili enako?..
Našel sem toliko razlogov, da sem odšel. Ljubim te kljub vsem tem, prosim, daj mi razlog, da ostanem...
Nekje sem prebral, da včasih skozi pričakovanja ustvarjamo svoje srce. Mogoče sem preveč pričakoval od čustveno nedosegljivega in poškodovanega fanta...
To je pismo človeku, ki naj pusti tistega, ki ga ne ljubi več. Upam, da bo prebral to pismo in naj bo srečen z nekom drugim...
Ko končno spoznate to, prosim, ne vrnite se k meni. Ne iščite me, saj me že dolgo ne bo več. Ostanite pri njih in preživite preostanek življenja obžalujem dejstvo, da ste se oddaljili od mene. Ne zaslužiš ničesar boljšega...
Zgodba o deklici, ki ni dobila ljubezni, ki bi si jo zaslužila...
Vedno ste vedeli, kot da ne bi smeli odgovarjati za svoje ravnanje z mano. Kot da moje solze, moje neprespane noči, moje negotovosti, ki ste jih povzročili, in moji srčni utripi, niso bili stvar vašega...
To je pismo moje tesnobe in mojih strupenih misli. Pismo mojemu zlu, mojim demonom...
To je pismo fantu, ki ni znal ceniti pravega...
Čeprav te še vedno ljubim, te še vedno pogrešam, še vedno te boli, vem, da ti bo nekega dne le oddaljen spomin...
To je odprto pismo človeku, ki nikoli ne bo moj. Hotel sem samo, da bi vedel, kaj čutim ves ta čas, in se vprašal, ali sem vreden čakanja...
To je pismo, ki mi je bilo odsotno, mojega bivšega. Napisana je tako, da olajšam vse svoje bolečine in najdem kakšno zaporo...
Hvala, ker sem bil oče, ki si ga vsi zaslužijo in sem bil oče, ki ga ne bi mogel bolj blagosloviti...
Upam, da se nekega dne spomnite tudi mene, ko neznanec naredi kaj, da bi me spomnil nate ali ko se spotaknete ob spominu...
Izgubil sem sebe, samozavest, svoje sanje. Izgubil sem ga, ker sem te ljubil bolj, kot sem ljubil sebe, in čas je, da to spremenim in popravim stvari...
Vprašajo me: 'Res se ga po vsem tem času še vedno spomniš?' in edino, kar mi pade na pamet, je, kako te v resnici nikoli nisem pozabil...